OSVEŽUJTE SPLETNO STRAN ZA NOVE OBJAVE. Povezava za STAREJŠE OBJAVE je čisto spodaj desno. Ali pa v desnem meniju, ki kaže datum.

sobota, 13. maj 2017

33+10. Kateri so trije načini za dosego Popolnosti?



Sveti pater Pij


Najprej posebno obvestilo: kot mnogi že vedo, Jona na tem blogu pisanih stvari ni ustvaril sam. Dodaja pa, po svojem spoznanju, to, kar je dobil od Gospoda in tistega svetega, ki Ljubi Gospoda, a ga je krščanstvo ne vem zakaj spregledalo, zdaj pa Jona prevaja ta prastara Učenja, nekaj tisoč let starejša od Svetega Pisma, v kristjanov jezik. Ne vem, zakaj tega niso naredili krščanski umi, ki so celo poganske stvaritve predelali v hudo razumski krščanski nauk, kot recimo sv. Tomaž Akvinski. Ta kolaps, ta pogrešek v sprevidenju Učenj o Ljubezni z Gospodom se je zgodil prav zato, ker teološki verski um še vedno ni Božji um iz srca in duše, zato ne more res sprejeti in doumeti niti prve Božje zapovedi o Ljubezni do Boga z vsem kar si, kaj šele, da bi sprejel Učenje, ki srce spremeni v večni ogenj sladkosti z Jezusom Kristusom.

Obstaja trdna vera in prepričanje, da nihče ni popoln, le Bog Oče. Še celo Jezusa Kristusa nekateri tlačijo med ne povsem popolne, ker je bil človek in je za mnoge še danes človek. Če je Bog Jezus še danes človek, ker nam je učitelj, prijatelj, Gospod, otrok, ženin, brat ali oče, potem ne komuniciramo z Njim v transcendenci, in naša teologija postane neodrešujoča. Ker je sama sebi nasprotujoča, sama sebi v zobe skače, kar še otrok opazi, časti vredni teolog pa ne.

Ključne vrste odnosov z Bogom. Kateri je tvoj odnos?

Hotel sem pisati nekaj drugega, pa me neka Roka zelo sili pisati najprej to. OK.

Ko smo popolnoma poraženi od sveta (kar je edina viza za transcendenco), in nam Gospod postane vse, največ, ker smo odvrgli vso navlako ali pa nam je bila odvzeta, se nam začne Gospod zelo konkretno razodevati. Vsakemu drugače. Kako?

1. Včasih se nam razodene sam osebno, a tudi tukaj skozi eno od tisočih variant. Če bi te variante stisnili v nekaj razredov, bi bile videti takole. Razodene se nam:

a) ali skozi Njegov križev pot,
b) ali skozi Njegovo Besedo,
c) ali skozi Njegove čudeže,
d) ali skozi Njegove učence,
e) ali skozi Njegovo mladost,
f) ali skozi besede tistih, ki so Ga napovedovali,
g) itd …

2. Lahko pa se nam osebno razodene skozi Njegove predane služabnike v Ljubezni. Ko se 'zaljubimo' v enega od njih, ko nas navdahne, Gospoda spoznamo skozi to posebno karizmo.

Vsi smo Gospodu ljubeči služabniki, in če smo zreli, smo prostovoljni služabniki v Ljubezni, in On to prostovoljstvo ceni nad vsem drugim. Tako nam Gospod Jezus lahko postane:

o   sin, za katerega skrbimo kot za svojega otroka (primer Jezušček v jaslicah);
o   lahko nam je Gospod, in mi smo Njegov služabnik,
o   lahko nam je prijatelj,
o   lahko nam je kot oče (kot je bil morda svetemu Janezu),
o   lahko nam je učitelj (»Rabuni!«, je vzkliknila Magdalena, ko Ga je prepoznala),
o   lahko nam je brat,
o   najvišja oblika od vseh teh odnosov pa je, da je naš Ženin.

Seveda so vsi ti odnosi transcendentni, v katerih ni niti pikice več posvetne senzualnosti in zemeljskih želja. Vsi ti odnosi imajo en sam karakter: razveseljevati  Gospoda brez želja zase. In Gospod nam srca, duše, napolni z nebeškimi sladkostmi.

Redovnice so znane kot 'Jezusove neveste' a to je seveda samo neka zunanja prazna oblika, nek ideal, ki pa je uresničen šele takrat, ko duša postane čista duša mladenka in se zaljubi z Gospodom, kot je bila to sveta Favstina Kowalska in še kdo. Redovnice so same po sebi toliko Jezusove neveste, kot je vsak kristjan že Božji človek (niso torej), kajti obleka še ne naredi svetosti in znotraj obleke je lahko še vedno stara zemeljska oseba, redovništvo pa jim je le POKLIC (!!!). Zato smo kristjani pretežno demonska bitja, ki le na zunaj opravljamo neko vero. Ki nas pripelje le do betežnih vic.

Najvišji zakon transcendentnega služabništva

Obstaja neumakljivo in neizogibno pravilo duhovnega služenja Gospodu: služiš Mu lahko le skozi karizmo, ki te je nagovorila, kar pomeni, da si služabnik Gospodovega služabnika v nebesih. Če si takšen, služiš Gospodu v nebesih, četudi je tvoje telo še na zemlji. Kdor je v tem stanju duše, je že Popoln. K Popolnosti se vrnemo še kasneje.


Če nas je torej nagovoril Gospod skozi eno od naštetih okoliščin Njegovega delovanja, MORAMO NENEHNO RAZMIŠLJATI O TEM DELU NJEGOVEGA DELOVANJA. Kdor je takšen, je Popoln. POLEG TEGA nas mora srčno nagovoriti eden od Jezusovih osebnih spremljevalcev, očara nas njegova karizma, približati se mu moramo v duhu, in dobiti njegov blagoslov. Ter nenehno HVALEŽNO ves čas misliti na tega služabnika.

Šele s tem odnosom in blagoslovom postanemo avtentični, kajti Gospod se ne razodeva in ne blagoslavlja s prazno malho: ko to stori, nam poleg osebnega vodenja in pomoči nebeškega služabnika, doda tudi eno ali več od Svojih svetih mističnih moči. Ta moč je takšna, da ji skorajda ni para na zemlji. Vsak avtentičen služabnik Gospoda ima torej, poleg sladke Ljubezni v srcu, in Miru, tudi Moč. Ta moč služi le enemu namenu: širiti Jezusovo nebeško slavo in Odrešenje vsem dušam, izgubljenim v materialnih svetovih.

Kdor pa to moč zlorabi za povzdigovanje sebe ali za osebne koristi, postane najnižji med najnižjimi. Je kot tisti, ki je prodal svojo mater, zato izgubi vso moč in blagoslov, lotijo pa se ga povračilni zemeljski zakoni, ki so starozavezno neusmiljeni, in kot preganjana žival se mora boriti za preživetje vse do bednega konca.

Tako smo torej na kratko pojasnili bistveno drobtinico, ki je ključna za razumevanje Jezusovih besed:

Da bi bili vsi Eno.

Seveda Cerkev in teologija še dandanes pogosto razglabljata, da naj bi bila to Enost na tem svetu, kjer bo na koncu zmagala Ljubezen in prijateljstvo, kar pa je še večja zmota, herezija in utopija, kot če bi vaški pijanec mislil, da bo postal kralj. Kajti, kdor misli, da je uklonilni zapor Zemlja kraj, kjer bo Enost, je seveda heretik in neznalec, ki ne razume treh oblik Gospodovih energij, od katerih je materialna najnižja in je namenjena malemu užitku in velikemu trpljenju: da se na koncu vdamo in sprejmemo sladkost Gospodove bližine - v nebesih.

Sledimo? Zdaj pa nazaj k Popolnosti.

Kaj je Popolnost?

Mi smo duhovna bitja, ne telesa, in špica duhovnega življenja je, da je naše srce že zdaj v nebesih, tam pa vsi nenehno mislijo na Gospoda in Ga slavijo ter Mu z veseljem služijo, kajti to je svet Odrešenosti od vseh trpljenj za večno. Berite blog št. 28.

Mislim, da sem že pisal, kaj je Popolnost:

Kdor nenehno misli na Gospoda in deluje Zanj, brez vsakih želja zase, ker je zapustil materialni svet, četudi še živi v njem in mora skrbeti za svoje telo, je Popoln. Mnogi svetniki so bili in so Popolni, ker so nenehno mislili na Gospoda, z veliko Ljubeznijo v srcu. Četudi naše telo zaradi preživetja in programov, ki jih ima, od nas skorajda izsiljuje grehe, je oseba, ki nenehno misli na Gospoda in Mu služi z Ljubeznijo, Popolna.


Zatorej: če vam kdo govori, da Popolnosti ni, da so še svetniki grešni, in da je le Gospod Popoln, pa še On je poln naših grehov, smatrajte tako osebo, četudi je duhovnik, za najnižjo od najnižjih, ki vam ne more biti nikakršen duhovni vodnik. Od takih ljudi poslušajte samo Božjo Besedo, vse razlage pa PRESLIŠITE, sicer lahko končate tam, kjer bodo oni končali in kjer že so: v spodnjih vicah, kajti njih vera je od materialnih teologij. Religija in Evangelij, kaj šele predano služenje Gospodu, niso ena in ista stvar. Religija je šele uvod, Evangelij je Resnica, Služenje pa je Konec vseh koncev: je Življenje v nebesih ob Gospodu.

Trije načini za dosego duhovne Popolnosti

Kako torej priti do te nujne Popolnosti? Obstajajo trije načini:

1. Popolnost, katera se doseže s predanim služenjem Gospodu v skladu s pravili in predpisi.

2. Popolnost, ki se doseže z neprestanim spominjanjem na Gospoda, in se ji reče spontano ljubeče služenje.

3. Popolnost, ki se doseže po Milosti duhovnega vodnika (učitelja), ki je resnični predani služabnik Gospoda, služabnik z Ljubeznijo. Ta Popolnost je 'po Milosti višjih avtoritet', je rečeno. Ta Milost ni odvisna od kvalifikacij neke osebe, lahko pa ta človek, ko jo je deležen:

»Govori o Gospodovi slavi, četudi je nem,
lahko prečka gorovja, četudi je hrom,
in lahko vidi zvezde na nebu, četudi je slep.«

Aleluja! Aleluja! Lahko smo torej popoln 'butelj', a če se nas usmili Božji, ker sva si naklonjena, postanemo prvovrstni Gospodov znanilec. Ker nam Gospod doda vse, kar nam manjka, odvzame vse, kar je preveč in nas izostri v svojega glasnika. 

Kratek opis vsake od teh treh Popolnosti

PRVA POPOLNOST se doseže, po domače povedano, skozi življenje v Cerkvi in z njo, seveda pa moraš v Cerkvi imeti osebnega duhovnega vodnika, ki je Gospodov predani služabnik. Pravzaprav MORA VSAKDO V NEKEM ZAČETNEM OBDOBJU iti skozi to osnovno šolo verskega, pobožnega življenja. V tem 'semenišču' se človek nauči poslušnosti, reda, razvije svoj um, služi drugim ter se uči osnov Nauka. Lep primer takih ljudi so nekateri častitljivi Cerkveni očetje. Seveda lahko taka šola traja več stoletij življenja duše, če duša ne naleti na tistega revčka, ki je v Ljubezni z Gospodom, ga prepozna in mu prisluhne, da je lahko deležna blagoslova, ki postane seme predanega služenja Gospodu z Ljubeznijo.

Nujno je razumeti: samo verska disciplina in šola ni dovolj, je pa dobra priprava. In če se človek drži vseh teh omejitev, zapovedi, napotkov in molitev, lahko postopoma doseže nenehno misel na Gospoda ter postane Popoln.

Lahko bi sklepali, da je to predvsem Starozavezna pot Postave, a TUDI DANDANES mora vsak kandidat za Gospodovega služabnika v Ljubezni iti skozi vsaj delno versko vzgojo. Vsaj verouk mora obdelati, prostovoljno, samostojno moliti, se držati Božjih zapovedi, obiskovati svete maše, pomagati v Cerkvi in prejemati svete zakramente, ki so Kristus. To je prva od treh možnih Popolnosti.

DRUGA POPOLNOST je tista, ki je intimno živeča v srcu neke osebe. Ta človek je že šel skozi osnovno šolo Nauka in obnašanja, in je Kristusa sprejel za svojega Odrešenika. Srce takšne osebe je že dokaj očiščeno zemeljskih hotenj, zato se Jezus Gospod takšni osebi postopoma ali nenadoma v celoti razkrije, osebno Razodene. Takrat človek spozna Boga, z Njim pa komunicira skozi srce in dušo, ne več le skozi razum in dejanja, kot v prvem primeru. Takšna oseba začne živeti povsem oseben, specifičen odnos z Bogom. Vrste teh odnosov smo našteli zgoraj.

Takšna oseba Gospodu ne služi več na šolski način, ampak kot želi Jezus:

Zapusti vse, pridi k Meni in se Mi popolnoma predaj.


Takšna oseba na prvo mesto v sebi daje svojo karizmo, svojo osebno vrsto služenja Gospodu. Nekateri ob tem zapustijo vse: svet in sebe, ter kmalu odidejo Domov, saj so že Doma. Večini pa Jezus Gospod naloži kakšno nalogo služenja, dokler še živi na tem svetu. To služenje je seveda popolnoma prostovoljno: sami ga ponudimo Gospodu, On pa sprejme, ali pa predlaga kaj drugega. No, dokler pa živimo na tem svetu:

Moramo še vedno ISTOČASNO opravljati služenje v skladu s pravili in predpisi.

To je videti takole: navzven opravljamo običajna dela in dolžnosti vere, v srcu pa istočasno opravljamo svoje osebno ljubeče služenje Gospodu. Primer: duhovnik, ki je na tej stopnji Popolnosti, lahko opravlja mašno daritev, istočasno pa v nebesih Gospodu služi na enega od opisanih načinov: kot Njegov otrok; sin; starš; prijatelj; služabnik; brat; ali čista duša, kateri je Gospod Ženin.

V transcendentnem svetu seveda ni človeških odnosov, tam so vse najčistejše duše duše mladenke, ki so v poročnem odnosu z Gospodom. Materialna krščanska teologija ima problem s spolom: Gospod je moški, moški služabnik pa ne more biti Ženinova nevesta. Zato je Njegova nevesta lahko le redovnica. To je seveda vse skupaj boleče zmotno in povsem brezsmiselno, kajti v Gospodovem svetu so vsi Njegovi prostovoljni srečni služabniki; duše, ki so najčistejše, pa so Njegove neveste, žene. Žene niso po spolu, ker tam ni spola, ampak po spoznanju, da je Gospod Ogenj, mi pa Njegove iskre, zato je čista duša prostovoljno podrejena Najvišjemu, kar je bilo nekoč na zemlji znamenje psihično in duševno zdrave ženske.  

TRETJA POPOLNOST pa se doseže, ko po srečnem 'naključju', dobri Božji karmi ali posebnem Božjem načrtu z nami, srečamo osebo, ki je Gospodov bedni predani služabnik v Ljubečem srcu. Je srčni karizmatik, s katerim je Gospod in je Sveti Duh. Če se s to osebo ujamemo - lahko skozi fizični stik ali pa po duhu - in je kandidat za Milost v srcu pripravljen in sposoben sprejeti Gospodovo Milost, jo od te osebe tudi dobi. In med osebama nastane večna vez, ki jo Blagoslavlja Gospod.

Seveda pa se pogosto zgodi, da človek še ni zrel za zvestobo in večnost tega odnosa, zato takoj ali kmalu, ko mu duša zažari od dobljene Ljubezni, misli, da je jelena zagrabil za roge, in da je on sam tisti akter, ki sam z Bogom obči. Takrat pozabi na hvaležni in naklonjeni medsebojni odnos z Božjim služabnikom srca, zato Gospod slej kot prej odmakne svoj žarek od take osebe in ona pade, nazaj v divjo bitko za preživetje, ki se bojuje na zemlji. O tem v Evangeliju govorijo tako Jezus, kot sv. Pavel in Peter.

Zaključek

Ta blog je namenjen detajlnemu študiju, in kdor sprejme ta Učenja, njegov um, preko srca, postane duhoven, transcendenten. Odtlej Nauk razume pravilno, to je brez kontradiktornosti, in tudi njegovo življenje postane tako. Začne spontano služiti Gospodu skozi karizmo enega od Gospodovih predanih služabnikov v nebesih. Na tak način nenehno Misli na Gospoda, zato z dušo že živi v nebesih. Temu se reče doseči Popolnost. Gospod je Popoln, tisti, ki Mu služi z dušo v nebesih, z Ljubeznijo, pa je prav tako Popoln, ker postane Gospodov večni osebni spremljevalec.

Cerkev uči, da so osebna Spoznanja Gospoda stvar zasebnosti, in niso odločilna za vero in Nauk in religijo, ker da je Evangelij zadnja Beseda vseh besed in edino merilo. A čas kaže, da je to le delno točno, kajti:

Kadar je osebno Spoznanje avtentično, se z Evangelijem vedno medsebojno potrjujeta: Spoznanje potrdi in oplemeniti Evangelij, in Evangelij oplemeniti Spoznanje. Ker je to Spoznanje po svoji naravi transcendentno, je enako Spoznanjem prvih apostolov in spremljevalcev Jezusa, ko je bil na zemlji, kot tudi svetih apostolskih naslednikov in očakov.

Ker Cerkev tega ne priznava tako, je nemarna do lastnih svetnikov, posledično Slovenci nimamo NITI ENEGA SVOJEGA SVETNIKA. Ta zadržek do svetih pa smo videli po vsej Sloveniji tudi pri zadnji Beli nedelji Božjega Usmiljenja: vsi so omenjali svetega Janeza Pavla II., nikjer pa ni bila omenjena sveta Favstina Kowalska. Kajti papež naj bi več storil za Cerkev kot ona, ki je imela le 'osebna spoznanja' z Gospodom. Seveda je resnica OBRATNA: ona je bila iniciator, po Gospodovem navodilu, in ker jo je škof Karol Wojtyła ter poznejši papež, SLEDIL, je tudi on postal sveti. Tega naša Cerkev žal ne razume. A počasi bo že. 

Dokler kristjan ne doume vseh teh transcendentnih odnosov, ne bo nikoli postal član ekipe, za katero je Jezus dejal:

Da bi bili vsi Eno, kakor sva Midva, Oče, Eno!

Naj sprejme, kdor zmore in komur je dano. Aleluja!!

PS: Oznaka 'Popolnost' velja za Popolne duše, ki jih srečamo tako ali v duhu, NIKOLI PA NE VELJA ZA NAS OSEBNO!!! Kdor sebe smatra za Popolnega, je idiot, kajti Popolni nenehno mislijo le na Gospoda in Njegove svete, ne pa nase. Kdor sebe ocenjuje s kakšno drugo oceno, razen da je ena pohojena drobtina, je zgrešil VSE, kajti gorčično seme je majhno in Božje Kraljestvo se na Zemlji razodeva le skozenj!!! V tem je največja skrivnost od vseh skrivnosti nebes. 

Jezus se razodene sestri Favstini, a ne le za njeno dobro, ampak za dobro Cerkve in vsega sveta. Cerkev to le stežka sprejme, po srčnosti in boju nekaterih navdahnjenih. 

7 komentarjev:

  1. Odličen zapis, ki je dal velikooo misliti in ga še ne razumem dovolj – določeni stavki stresli kot strela neba. Služimo lahko Gospodu le skozi karizmo, ki nas je nagovorila? In da nas srčno nagovori eden od Jezusovih osebnih spremljevalcev, ki se mu približamo v duhu. Bila te dni na srečanju z bratom Yunom (o tem v nadaljevanju) in videla njegovega sina Isaaca kot neke vrste služabnika Božjega služabnik.

    Jona, prosim, lahko več pojasniš o teh odnosih in o tem, kako biti služabnik Gospodovega služabnika. Ter da ves čas hvaležno mislimo nanj. Pomeni to tudi dobro poznati ga? Tudi njega veselimo? In šele od tu naprej, kot pišeš, s tem odnosom in blagoslovom, postanemo avtentični.

    To sem zaznala pri maši na Belo nedeljo, praznik Božjega usmiljenja - govorili so sv. Janezu Pavlu II., a niso niti omenili imena sv. Favstina Kowalska.

    Hvala za pojasnitev Božjih poti in učenj, ki so nam drugače zakriti. Lep dan, čeprav malo deževen, M.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala Jona, ki si potrdil in me usmeril k bratu Yunu. Hvaljen Jezus, da sem srečala in poslušala njegovo pričevanje! Srečala pa sem ga dvakrat in sicer najprej, ko sem prišla. Z njim in sinom sem se rokovala in spregovorila nekaj besed. Isaacu sem dejala, da je služabnik Božjega služabnika. Bratu Yunu pa sem pred tem rekla: »Vi ste pa ta pravi!« Bil je malo presenečen in odvrnil: »Aleluja!« Se mu zahvalila in rekla amen. Isaac je omenil, da je Slovenija lepa dežela, majhna, z gorami in morjem … Rekla sem, da je majhna kot gorčično zrno iz prilike v Svetem pismu, iz malega potem Gospod lahko nekaj velikega naredi.

    Pričevanje brata Yuna je bilo srčno, in z odprtimi ušesi sem poslušala vse, kar je povedal. Napolnjuje ga sveti Duh in Božja moč je v njem. Ko pa je sedal tam in je govoril njegov sin, sem za hip uzrla človeka, ki je dal veliko skozi, njegove poteze obraza so bile izrazite, raze trpljenja prisotne, globoko dostojanstvene in nepotvorjene. Dajal je občutek kompletnosti, nekaj, kar težko izrazim, njegova celotna pojavnost, kar zaznaš, v resnici je. Pretresljivo. In ko je začel peti pesem, ki jo je največkrat pel v zaporu, ko je bil zaprt in so jo peli tudi ostali duhovniki - zaporniki, je tako v živo prišla podoba Jezusa, ki ima razprte roke in razgrinja ogrinjalo nad vse, ki ga slavijo. Brat Yun nas je večkrat pozval, naj molimo in ko nas je nazadnje povabil k molitvi, smo vstali, celo poslušalstvo z gospodom škofom skupaj je sledilo in slavilo Jezusa. Med molitvijo, ravno ko odprem oči, pa je g. škof zazehal in si pomel oči. Nekdo poleg pa je med pričevanjem veliko tipkal po svojem telefonu.

    Je pa povedal nekaj brat Yun, ko so ga spraševali: »Ali ljubi Jezusa?« Odvrnil je le: »Da, Jezus nas močno Ljubi.« In ni omenjal ljubezni, ki jo posameznik goji do Odrešenika.

    Na koncu predavanja je brat Yun blagoslavljal in kdor je želel, je bil povabljen, naj pride bliže, in ljudje so se začeli zgrinjati k njemu. Blagoslavljal je s polaganjem rok in molitvijo. Hvaležna njemu, sem se zahvaljevala Jezusu in bil je mir. Molila bom zanj, da ga Gospod vodi in varuje.

    Hvala še enkrat za to priložnost Bogu in tebi, Jona, vesela bom pojasnil, kaj se je vse dogajalo, pa je bilo očem nevidno. Lep pozdrav, M.

    P.S. Zaradi prostora zapisala v dva komentarja.

    OdgovoriIzbriši
  3. Pozdravljena M.! Lepo, lepo. Hvala lepa za podrobno 'poročilo' s srečanja. Videti je, da imaš odprto oko srca. Bom v naslednjem blogu vse skupaj malo pokomentiral in odgovoril. Še Hieronima čakam, kako je bilo. Lep pozdrav.

    OdgovoriIzbriši
  4. Hieronim piše:
    Pozdravljeni vsi v Gospodu !
    Bom napisal , kar sem jaz mali slišal pri bratu Yunu, čeprav nerad, kdo pa sem jaz, da lahko karkoli pišem o Božjem človeku ? Bom, ker je tako naročil Jona.
    Tega se ne da odigrati. Kakšna moč, jasnost, direktnost, kakšna močna in neomajna vera ! Nam nikakor ne more biti jasno, da kljub tako grdemu preganjanju (umori, mučenja, zapiranja), vera ni klonila ampak samo rasla. Mi, krhki razvajenčki, si to ne moremo sploh predstavljati, saj se še mesu pa deci vinčku ne moremo odpovedati. Ljudje pa v ilegali pod pritiski in grožnjami s takšno vero !
    ’’ Božja beseda je moja moč ! ’’ ’’ Ne bojte se, naravnost naprej !!’’ ’’Jezus živi in je tu med nami !’’ Le par njegovih navdihujočih stavkov, povedanih z močnim, jasnim, prepričljivim glasom, kot človek, ki VE in tako živi. Še dobro, da sem pred tem pogledal posnetke in sem se že doma scmeril. Skratka, če odmislimo njegovo spremstvo, mi je pustil predragocena sporočila. Verjemi, ne kloni, Živi . Tako je moja skromna pamet razumela.

    Kot je zapisala M, je na koncu sledil še posamični blagoslov ljudi. Obsedel sem, nisem vedel, ali sem vreden pristopiti takemu človeku sploh, ali bom sploh lahko kaj izustil. Deloval mi je utrujeno od vseh teh predavanj in blagoslovov in intervjujev, pa je kljub temu, ko je govoril direktno o Bogu, žarel in z močnim glasom, rdeč v glavo, razgret razlagal o svojem odnosu z Gospodom, o Njegovi Lubezni in totalnem zaupanju LE Vanj !! In o svoji majhnosti. Čudovito. Evo, solza, ko se samo spomnim. Tam sem zablokiral.

    Nazaj k blagoslovom: Ko je brat Jun začel z blagoslovi, je v cerkvi završalo: eni na telefon, drugi so se pogovarjali med sabo, nekdo je šel po blagoslov celo z prižganim snemalnikom na telefonu, skratka, bilo je ’’ svega i svačega.’’ Bil sem tako zaprepaden, da sem še kar sedel in obnemel. Ali je možno, da ta Sveti človek blagoslavlja ljudi direktno pred vsemi, pa ga nihče ne posluša ? Kaj nikogar ne zanima, kako blagoslavlja, njegov glas, način, njegov trud in nesebično razdajanje za vse, ki so si vzeli minutko za malce tolažbe ? Kaj šele, da bi z bratom Yunom v srcu molili za blagoslovljence. Verjamem in upam da ne vsi, čutilo se pa je, kako je črni glasen. Škof in ekipa so se že zdavnaj umaknili, kot je zapisala M, je odzehal in z blaženim nasmeškom odposlušal povedano.
    Sam nisem šel po blagoslov, iz spoštovanja do brata Yuna. Zahvalil sem se mu v Duhu in odšel iz cerkve popipsan. Žal, nespoštovanje ljudi do brata Yuna me je čisto pretreslo. Pa koliko lokalnih veljakov je bilo prisotnih, še neki gospod župnik je čisto poleg brata Yuna stal obrnjen s hrbtom proti njemu in razlagal sogovorcu nekaj x.
    Gospod Jezus Kristus je v shodnici točno take zbrcal ven !!

    Brat Yun, naj ti Gospod Jezus Kristus poplača za Živo Besedo, ki se je usedla vame in upam da še v kakšno dušico.

    Med predavanjem je bila zunaj huda nevihta, vmes je grmelo da se je kar cerkev stresala. Ko sem prišel ven, je dišalo po svežem.
    Hvala gospodu župniku iz te cerkvice, ker je odstopil cerkev za brata Yuna, ker je bil predvideni prostor premajhen. Pred njegovo cerkvijo je pred časom pisalo: Pridi, pridi Sveti Duh !!

    Nikakor nočem biti opazovalec ali komentator takim dogodkom, nisem dozorel niti približno ne, le povem, kar sem začutil in kar mi je naročil Jona. Hvala Ti, Dobri Oče, za Besedo. Nisem gledal na uro, pa je ravno 8. Molitev.
    h.

    OdgovoriIzbriši
  5. Ker sporočilo ne sprejme veliko znakov, je to PRVI DEL:

    Hmmm ... Hieronim. Že nekaj časa sem slutil, vedel, da se igračkaš z mano. Sem čakal, da vidim, do kje bo šlo. Si sicer nekako iskren, in imaš izjemen dar pisanja, nimaš pa prave moči, ki bi te izvila iz starega načina življenja. Zdi se mi tudi, da vem, kdo si, a to nima veze. Pa si poglejva malo tvoj zgornji izdelek.

    Začne se ne kot sporočilo Joni, ampak je nagovor papeža Urbi et Orbi, mestu in svetu. V njem ni nobenega direktnega odnosa s tistim, za katerega praviš, da si ga poslušal.

    Ko nagovarjaš narod, sebe pred tem popolnoma pomanjšaš, izničiš, a takšno ničenje je pravzaprav velik ego. Tudi na to sem te opozoril, in ker ne reagiraš na opozorila, si najbrž že kar v letih.

    Potem na veliko opazuješ druge ljudi, kljub temu, da sem te opozoril, da tega v Cerkvi ne počni. Torej si neposlušen. Glej le Gospoda in Njegovega! Ni ti uspelo. Zato tudi škofovega zehanja ne razumeš: povedano mi je bilo, iz tretjega vira, da je zehal ob začetku Yunove molitve, kar je eden od znakov vstopa Svetega Duha v človeka. Tudi meni se v 90% tako zgodi, ko se resno lotim molitve, že po nekaj sekundah.

    Vidim, da ne veš, v kateri cerkvi bi stal: v katoliški ali evangeličanski. Stojiš v obeh, a to ne bo šlo. Tak je otrok, ki si daje dve liziki v usta: jagodno in vanilijevo.

    Predvsem pa NISI storil ničesar, kar te je Jona prosil. Prosil te je, DA NE STOJIŠ LE V TRETJI ALI SEDMI VRSTI, ampak da stori NEKAJ, da boš brata Yuna osebno podprl in nagovoril, da te bodo njegove oči in srce in duša prepoznali. Tega nisi zmogel storiti, ker nista bila tam samo ti in on, ampak so bili ljudje. M. pa je to storila, dvakrat, pravi: samo on in ona. Zdi se mi 'nora', po Božje nora. Ti pa si bil poln zemeljskega duha in kako naj se ta duh premakne, ko sreča Svetega Duha??? Ne more se. Samo ocenjuje druge, a ne z vatlom Svetega Duha.

    OdgovoriIzbriši
  6. DRUGI DEL:

    Mislim, da je bilo v cerkvi precej evangeličanov vmes, saj je brat Yun evangeličan, in tudi ti si nekoliko - kolikor ti pač kdaj ustreza?? Zato si zaključil, da je brat Yun sveti človek, v resnici pa je Božji človek. Svetost je tista končna stvar, ko smo Doma.

    Spregledal si, kaj je Yun storil, da je dobil moč: enako kot Jona - zapustil je VSE, celo Kitajsko, in šel za Jezusom. Si ti zapustil vso svojo kramo in samega sebe, si zapustil tiste, ki te pedenajo?

    Evangeličani in brat Yun sicer propagirajo t.i. 'hišno cerkev', katera je res morda most med religijo in Evangelijem oziroma služenjem Gospodu z Ljubeznijo. Vsekakor je 'hišna cerkev' ključ umika, a hiša naj pomeni puščavsko celico, ne pa običajne družine. Zaradi tega tudi protestantizem NIMA pravega odgovora na današnji in prihodnji čas. Ker na koncu vendarle prevladajo potrebe spolnih organov.

    Nadaljuj torej, a brez umika v puščavo, četudi sredi TUJEGA mesta, ter služenja Božjim služabnikom, ne boš nič kaj dosti opravil 'v tem življenju'. Ne moreš imeti vsega skupaj. Božja moč ni v tem. Kajti Gospod Jezus Kristus je dejal:

    "Kdor ne zapusti vseh, ki so mu blizu, celo samega sebe, ne more biti Moj učenec!"

    Zakaj ne? Ker to ni mogoče. Gospod daje vse in prosi za vse. Potem je to takojšnja Aleluja! In le na tak način se dobi moč, ki je služabnica Ljubezni. Ti te moči NIMAŠ. Zato bo vse ostajalo le v umu, v umskih navdušenjih. Nihče nima te molči, če se drži krila. Kje je brat Yun dobil moč? Tam kot vsi njegovega kova: v trdem boju za življenje in vero. On je mož, ni 'baba'. Mnogo naših duhovnikov, škofov, te moči nima. To se takoj vidi. Četudi imajo srce, ni moči. Ko pa ni moči, ki deluje iz Gospoda za Ljubezen, je človek žrtev prevarantov, ta hudih.

    OdgovoriIzbriši
  7. TRETJI DEL:

    Bi se pa srčno zahvalil Katoliški Cerkvi in škofom in duhovnikom, ki so sprejeli Božjega moža, ki je protestant! To je znamenje nečesa odprtega v srcu. Ta mož je prinesel Svetega Duha, ki je Duh Tolažnik, da ljudi pripravi na končen korak v Ljubezni z Gospodom. Nekateri so si s tem Duhom očistili srce in jim je prinesel Mir, mnogo drugih pa, tudi klerikov, se ni dotaknilo, ker imajo privezane stare duhove v sebi in jim je precej mar zanje.

    Tudi brat Yun ne bo poceni odšel iz Slovenje: prav odnos ljudi, kot ga je opisal H., ga je pahnil v 'temno noč duše'. V njej bo dokončno poražen, poražen od svojih poskusov zbuditi ljudi, ki se končajo kot vedno: v nekem površnem verskem glumaštvu. Upam, da mu ta Noč ne bo predolga, v svoji mučnosti, a ker je borec, bo zmagal in postal Popoln, kajti le Gospod osebno nas lahko reši iz te brezmejne zadrege. Brat Yun je resničen, zato je tudi Gospod resničen z njim.

    Pa še zadnja beseda dragi Hieronim: sploh nisi opazil, da sem napisal blog zgoraj, z mnogimi podatki, ki duši pomagajo pri Končnem koraku, ki je še naprej od Evangelija. Če računaš, da povprečen blog zahteva okoli 6 ur dela, ker je objavljanje na blog in oblikovanje precej zahtevna stvar s tem orodjem, se mi zdi čudo, da, če si že poročilo narodu objavil, nisi niti besedice namenil blogu, ki sem ga pisal TEBI V VESELJE? To je podoben moralni in srčni kiks, kot iti k bratu Yunu, ter ga poslušati le v neki zaledni vrsti, od česar brat Yun nima nič, da bi lahko res dal: osebno, iz oči v oči in iz srca v srce.

    Zato je pred tabo prepad: preskočiti ga moraš, če hočeš postati resničen. Preskočiš ga lahko le 'gol in bos'. Če tega ne zmoreš, se vrni v Cerkev in ji služi in trpi v upanju. Tretje variante NI.

    Zato bo naslednji zapis naš zadnji. Že itak blog postaja velik in bi postal nepregleden za tiste, ki bi radi malo globlje naštudirali teologijo prihodnjega časa, ki je istočasno izvorna teologija Jezusa, ko je bil z nami kot človek. Četudi obisk bloga stalno narašča, in ga klikajo ljudje domala iz polovice dežel sveta, je čas, da Jona malo utihne in kje drugje spregovori. Danes ponoči sem imel sanje: slovenski Cerkveni možje so imeli neko srečanje ob mizah po travniku. Povabili so me k eni od miz in nekam znani gospod, kot da je urednik ..., mi je rekel: "Počasi boš moral nehati". Ostali so me opazovali, in dobri škof ... mi je še nekaj rekel. Nekaj sem argumentirano 'pojezikal' nazaj, bili so tiho, a sem vedel, da je čas, da sam 'malo utihnem'. Tudi apostoli niso za večno ostali v enem mestu, in Jona je zapustil Ninive.

    Pa tako naprej. Sledi še en zapis: KAKO uresničiti Ljubezen z Gospodom v vsakdanjem življenju, da ne bomo 'božji' samo v umu. Povezal bom prvi in prihodnji čas. Aleluja!!! V prahu na tleh pred vsemi med vami, ki se vas Gospod dotika v srcu IN ZBIRATE POGUM, DA UMRETE ZANJ IN SE PONOVNO RODITE. Ter posvetite svoje celotno življenje, kolikor ga je še na tem svetu, oznanjanju Njegove Ljubezni. To delo pa ni le v umu, ampak je v delu. Aleluja!

    OdgovoriIzbriši

Komentiranje je zaključeno, blog ostaja iskalcem v študij in blagoslov.

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.