OSVEŽUJTE SPLETNO STRAN ZA NOVE OBJAVE. Povezava za STAREJŠE OBJAVE je čisto spodaj desno. Ali pa v desnem meniju, ki kaže datum.

nedelja, 2. april 2017

32. Največja Ljubezen: hrepenenje po Bogu


V olajšanje vsem gorečnim dušam, ki Ga ne vidijo


  
Kakor hrepeni jelen
po potokih voda,
tako hrepeni moja duša
po tebi, o Bog.
Mojo dušo žeja po Bogu,
po živem Bogu.
Kdaj bom prišel in se pojavil
pred Božjim obličjem?

KLIKNI za psalm 42.

Nedelja je, telo bi počitka, a neko veliko veselje je skočilo v prsi in sedel sem, da pišem. Do sedaj sem pisal o ljubezni do Gospoda in z Njim, ter omenjal sladkost srca, ki se ob tem razodene. Da pride do Srečanja z Gospodom, na tak ali drugačen način, se mora 'poklopiti' veliko faktorjev, katere pa bi lahko skrčili na dve osnovni točki:

1. Odstraniti vse, kar ovira, da bi se duhovna Ljubezen lahko razvila, kar pomeni, da moramo popolnoma zapustiti tudi zadnji najmanjši drobec upanj in pričakovanj do tega sveta.

2. V pustoti tega poraza klicati h Gospodu, ter sčasoma razviti Ljubezen do Njega.

'Pustota tega poraza' (ki prihaja od praznosti sveta) pomeni začeti s klicanjem:

Kdaj Boš prišel in se pojavil, Gospod,
pred mojim bednim obličjem?

Kdaj se boš sklonil, Sveti,
in mi dal znamenje v srce,
ki bo od sladkega ognja?

Kdaj prideš, kot Si prišel k mnogim,
ki so Te ljubili?

Kdaj bo moje hrepenenje
rodilo zlato cvetje v srcu Zate?

Kdaj bom ob Tebi, z dušo,
ki bo v miru potolažena
in kakor gora trdna?

Kdaj Boš prišel in se pojavil, mili Gospod,
pred Tvojim otrokom bede?

Gospodov odgovor

Glavni namen tega bloga je vsaj koga spraviti ven iz mrtvaške pasivnosti polovičarske vere. In se dogaja, po Božji Milosti. Včeraj mi je nekdo rekel, da srečuje mnogo starejših kristjanov in pri vseh dobiva občutek, kako zelo lagodno gledajo na vero in kar po nekem mehanizmu relaksirano pričakujejo nebesa po smrti. Povem vam: hudo so zavedeni! Kajti še svetniki so znali pred smrtjo jokati h Gospodu, od strahu, da morda niso v stanju, prikladnem za direktni vstop v Gospodovo Deželo. In marsikdaj umrli vernik ali celo duhovnik pride, prosit molitve za h Gospodu.

Kdor pa je resničen vernik, ne pozna miru, duševnega spanca in lagodja. Je kakor tisti, ki mu gorijo lasje: z vso silo se tepe po glavi, da bi ogenj ugasnil. Enako bi moral delovati vsak kristjan: z vso silo v hrepenenju iskati in klicati Gospoda. KDOR PADE V TO STANJE, JE ŽE ODREŠEN, kajti nenehno misli na Gospoda.

To je vse. Od tu naprej niso več potrebni nobeni zapisi. Pa vendar, pojdimo še naprej, da bo razumljeno. Gospod se na takšno nenehno goreče iskanje in klicanje vsekakor odzove. Gospod je pravzaprav vseskozi ob vsakem od nas, s celotno paleto Milosti, pripravljeno le za nas, a problem je v nas samih, da se Mu ne odpremo dovolj za sprejem te Milosti. Ker nas nihče ni učil Ljubezni z Gospodom. Ta med drugim zahteva, kot podstat, držanje Božjih zapovedi, pa tudi brez-mesnost, izogibanje slabi družbi, prenehanje z vsemi opijanji in zasvojenostmi … Že pogoj IZOGIBANJA SLABI DRUŽBI, to je družba čutnih užitkarjav, ki jim ni mar za Gospoda, ali pa pol-vernežev, ki so do Kristusa omledni, nas (kot začetnika) POPOLNOMA ZAVRE v razvoju Ljubezni. Zamislite si samo kakšnega invalida, ki je odvisen od pomoči, to pa dobiva od brezbožnih ali do Boga pravzaprav žaljivih vernikov: semena Ljubezni, četudi ga od koga dobi, ne bo zmogel razviti v takšni meri, da bi Gospoda ob sebi lahko zaznal v polni meri in Ga tudi objel. Zato so se sveti umikali, tudi Jezus se je umaknil (le kje je bil okoli 20 let????????????), zato so bile puščavniške votline in samostani.

Gospod se torej, v odgovor, neposredno razodene enim, druge pa prav tako sprejme za svoje, a oni tega še ne morejo zaznati v takšni meri, da bi jim odleglo na veke vekov, amen. Naj ne skrbijo. Naj ne skrbijo. Naj ne skrbijo.

Sv. Pavel Puščavnik

Kdaj je Ljubezen največja?

Ko gre družini normalno, je vse OK in je prisotna ljubezen, ta ljubezen vsekakor ni enaka tisti, ki vzplamti, ko katerega od članov nenadoma ni domov, ko bi moral priti. Morda pride kasneje, ali pa se ga najde v bolnišnici ali mrtvašnici. Takrat, ko smo RAZDVOJENI, LOČENI, je ljubezen veliko večja.

Tudi avtomobil nam ne pomeni ne vem koliko, dokler ga imamo. Če pa ga nekdo ukrade, nam nenadoma pomeni zelo veliko. Enako je z denarjem.

Tudi naša domovina nam kaj dosti ne pomeni, ko pa jo izgubimo (kar se bo Slovencem rado zgodilo znotraj naslednjih sto let), ali če odidemo v tujino za dlje časa, pa nam domovina pomeni zelo veliko.

Enako je z Ljubeznijo do Boga, Gospoda, Jezusa Kristusa:

Če Ga ne zaznavamo neposredno, Ga želimo še bolj,
četudi je nenehno z nami, ker smo gorečni Zanj.

To velja seveda samo ga gorečne iskalce.

Dva Gospodova pristopa do Njegovih najzvestejših sledilcev

Jezus vsakomur, ki je zares odločen Zanj, pristopi nemudoma. Takoj je OSEBNO ob njem. Pri tem pa se enim razodene neposredno, drugim pa ne. Že zgoraj sem omenil možne vzroke s strani sledilca, seveda pa so ostali vzroki v Njegovem Načrtu z nami osebno.

Enim se Gospod razodene neposredno. Kar postavi se prednje in se jim razodene z vso silo Svoje pojavnosti, ki je v Milosti. Ali pa se jim razodeva malo bolj postopoma, končno razodetje pa je prav tako totalno. To povzroči popolni 'poraz' stare osebnosti in spremembo kompletnega življenja takšne osebe. Kdor doživi, ima občutek, da je to prej kot slej namenjeno vsakomur, ki išče Gospoda. A Gospod mu pove, da ni tako. Da je takih manj kot tistih, s katerimi ima drugačen načrt. Popolno razodetje stori predvsem tistim, za katere ve, da bodo svoje popolnoma spremenjeno življenje odtlej z vso silo potrošili za širjenje Njegove slave.

Za kogar pa ve, da tega v prihodnosti iz raznih objektivnih vzrokov ne bo zmogel storiti, ali pa ve, da bi takšna osebe morda čez čas izgubila gorečnost, taki osebi pa se razodene tako, da stopi obnjo.

Tu Si, kje Si?

Takšen srečnež se prebudi iz verske letargije in pasivnosti, ali verskega samozadovoljstva, ki je slepo kot krt. Nenadoma si ZELO ZAŽELI Gospoda. Kot da bi se mati majhnemu otroku skrila v omaro, in rekla: »Ku-ku!« Otrok bi oživel, zaželel bi si mame, a je ne bi videl, četudi je povsem pri njem. Tudi mati ima otroka še veliko raje, če ta leži v bolnišnici. V duhu sta skupaj, a nista skupaj, ker naši fizični čuti sugerirajo, da nista skupaj.

Enaka 'travma' se dogaja tistim, ki so Gospodovi, a čutijo, da Ga ni zraven:

Kakor hrepeni jelen
po potokih voda,
tako hrepeni moja duša
po tebi, o Bog.

Najvišja oblika Ljubezni

Najvišja oblika Ljubezni, duhovne ljubezni, je Ljubezen v RAZDVOJENOSTI. Bog speče duše še najbolj vodi in vzgaja ravno s to 'metodo'. To se dogaja vsak dan: vsem nam so umrli ljudje, za katerimi nam je zelo žal. Še rajši jih imamo, kot smo jih imeli 'za živega'. Če smo jih imeli – sicer pa naša ljubezen počasi ugasne in postane samo še občasen spomin.

A grob ni meja. Smrt ni meja: če je ljubezen resnična, je nič ne omejuje: niti stoletja, niti smrt, kajti prava ljubezen je duhovna, v duhovnem pa ni smrti, ampak je Življenje.

Ko Najljubljenejšega ni pred nami, si Ga želimo še bolj. Torej je Ljubezen v razdvojenosti še močnejša od tiste, ki je v objemu. Da bi nas Gospod Jezus tega naučil, je obudil psalmiste in tudi sam je na križu izkazal to vrsto najvišjega hrepenenja: hrepeneti k Bogu.  

Sv. Bruno, ustanovitelj kartuzijanov

Jezusovo učenje Poti v nebesa

Jezus je 'postal človek', da bi nas naučil Poti domov. Četudi je Bog, se je naredil, da je človek, da bi mi doumeli najnujnejše elemente hoje Domov. Evangelij poznamo, Njegove Besede poznamo. Tu bi izpostavil nekaj drugega:

1. Jezus je bil 'niko i ništa' na tem svetu. Četudi Davidovega rodu, kraljevskega, je z odpovedjo zemeljskemu vladanju v hipu postal 'nula' za Jude. Še danes Ga ne omenjajo in še danes jih večina nima pojma, da je bil On Jud in da je Njihov pričakovani Mesija, Odrešenik. Mislijo, da je Jezus tisti kristjan, ki je kriv za njihov holokavst. Takšna je pač njihova vera in vzgoja. Tudi mi moramo postati nule.

2. Jezus je bil zelo tepen. Doživel je popoln 'poraz' med Judi, in Tisti, ki jim je bil poslan za Odrešenika, je bil navidezno popolnoma poražen. Tudi mi moramo spoznati svojo ničevost v tem svetu. 

3. Nositi je moral križ. On je nosil križ sveta, mi pa moramo svojega.

4. Na križu je bil križan s še dvema. Eden se je odločil za Gospoda, drugi pa ne. Tudi mi imamo to izbiro: raj ali nadaljevanje trpljenja v materialnih svetovih vesolij in časa.

5. Na križu je prosil za vodo in je prosil Očeta, naj mučiteljem odpusti. Kdor bi Mu dal vodo, od srca, bi bil Rešen. Tudi mi moramo do zadnjega dajati soljudem priložnost, ter Gospoda prositi zanje, če jo sprejmejo.

6. Jezus je na križu izkazal LOČENOST od Boga Očeta. Le kako bo Bog Jezus ločen, če je sam Bog? On je Bog Oče v podobi Jezusa, za naš svet. Nekateri novejši teologi in župniki na to temo oznanjajo teološko patološke zaključke in fantazije (žalitve za Gospoda), mi pa moramo vedeti: s svojim klicem nas je učil največje Ljubezni.  

»Eli, Eli, lama sabaktani?«

»Oče, Oče, zakaj si Me zapustil?« Jezus nam je s tem povedal, da lahko v našem življenju pridejo trenutki, ko Gospoda ne bomo čutili ob sebi, zaradi subjektivnih okoliščin, ki se nam bodo dogajale. A Gospod bo vedno ob nas, če smo gorečno Njegovi. In prav to klicanje, morda celo v obupu, je dokaz, da je Gospod tesno z nami in v našem srcu. Jezus to izkaže z besedami: »Oče, v Tvoje roke izročam Svojo dušo!«

Kdor je namreč omledno-veren, NIMA te gorečnosti iskanja in klicanja in obupavanja za Gospodom. Pač da na stran in se ne ukvarja preveč. Kdor pa je Gospodu všeč, je Gospod ob njem, zato ga duša čuti in vpije: »Kje Si?!« To je stanje pred 'Temno nočjo duše'. Takrat nam je Gospod najbližji. Ko pa nas prvič objame, pade popoln mrak, in še tovrstnega hrepenečega klicanja nismo več zmožni. Čutimo, da nas je Bog popolnoma zapustil in visimo v obupu hladu do Njega in Njegove odsotnosti. To se nam zgodi, ker nas Njegova Luč tako zelo obsije, da začasno popolnoma oslepimo. To se je zgodilo tudi Savlu-Pavlu na poti v Damask in tam.

Gospodovo oznanjenje

Gospod za takšne gorečne duše, ki Ga nenehno, vsako uro dneva in življenja iščejo, sporoča:

Tukaj sem. JAZ SEM. Razodel se ti bom, ko tvoja duša pride predme.
Ne muči se s strahom glede tvoje usode, samo izmeri svojo gorečnost do Mene.
Če je velika, si Moj najljubljenejši, četudi Me ne vidiš.
Ko prideš, bo pri Meni nebeška gostija.

To je Gospodova obljuba tistim, KI GORIJO, a ne vidijo, ne slišijo. Sporoča jim, naj poslušajo Besedo, Cerkev, gospoda in svoje srce.

Tistim, ki pa jim Ga je dano videti in slišati, je to narejeno ne zaradi njihove svetosti, ampak zaradi njihovega dela Zanj: oznanjanja živega Kristusa. Njim je sicer nekaj dano po odločnosti Zanj, a veliko več po Božjem Načrtu, Previdnosti, in ko opravijo svoje in gredo Domov, morajo tam 'odslužiti' razliko, če je niso že na zemlji. Kajti Gospodova dežela je velika in ne delajo vsi v Palači, pri Njegovih nogah, bodo pa vsi do tam prišli. Pravzaprav je vseeno v katerem koncu Dežele si zaposlen, da le imaš njen potni list! Ta pa je v Ljubezni, ki se na zemlji Z LOČENOSTJO samo še povečuje. Če pa se ne povečuje, ni bila Ljubezen, ampak le nekaj strasti in domislic, zato se hitro ohladi.

Vera in Spoznanje

Nekaterim je torej dano Spoznanje, ker morajo določeno delo za opraviti, drugim pa je dana vera. A vera ni omledna avtosugestija, lažni verski opoj in zmota, da bomo že prišli v nebesa, zato smo lahko ohlapni kristjani, polni malih grehov. To ni vera, to je pogubna zadrogiranost in herezija. To je prešuštvovanje in hinavščina.

Vera, sveta Božja in odrešujoča vera je nekaj drugega: je nenehna skrb in zaupanje:

Če bom do Gospoda v srcu gorečen kot tisti, ki mu gorijo lasje, noč in dan, vedno, potem me bo Gospod ob smrti telesa zagotovo sprejel.

To je vera. Tako tudi molimo:

In pričakujem vstajenje od mrtvih in življenje v prihodnjem veku. Amen.

Ta gorečen vsakodnevni tek za Kristusom nam daje vero, da nas Gospod obudi od mrtvih tega sveta in nas povabi v Življenje v večnosti. Človek lahko hodi v cerkev, a ni gorečen. Drugi pa hodi v cerkev, a je gorečen. Tretji pa ne hodi v cerkev, a je prav tako gorečen. Gorečnost je lahko le v srcu. Zato Gospod zgoraj reče:

Samo izmeri svojo gorečnost do Mene.

Svojo gorečnost lahko izmerimo takole: ali nenehno, povsod, iščemo Kristusa? V Pismih, svetnikih, cerkvah, pesmih, novicah, filmih; v molitvi, postu; v razmišljanju in delu? Če je to tako, nimamo večjih problemov z zasvojenostmi in grehi – ti postanejo samo še stare ideje, nič več dejanja, ideje pa je lahko pregnati, če Nekoga Ljubiš, bolj kot samega sebe. Mnogi svetniki so bili takšni. 

Božja 'norost'

Ljubezen iz 'ločenosti' od Gospoda, ravno ko je duša najbolj z Gospodom, pri takšnih dušah včasih povzroči ekstazo Ljubezni z Gospodom. Opisali smo to stanje pri svetem svetem Frančišku. Navzven je taka oseba – če se skrajno ne trudi prikriti to stanje (kot se je trudil sveti J. M. Vianej) – videti kot duševno motena. Poznavalci mistike pa jo prepoznajo kot 'Božjo norost'. Takšna duša je pravzaprav že v nebesih, četudi nenehno jadikuje in kliče Gospoda, da Ga ni k njej. Takšno osebo fizično telo bolj kot ne samo še moti. Zato je sveti Ignacij Antiohijski svoje učence na vse načine za Božjo voljo rotil, naj ga ne rešijo iz ujetništva, da bo lahko v areni postal hrana zverem in dosegel Kristusa. To je ekstaza v najvišji, mučeniški Ljubezni do Gospoda, ko si duša 'domišlja', da Gospoda ni k njej, a je Gospod že v njej in ona je že Doma:

»Odpustite mi! Kaj mi koristi, vem jaz sam. Zdaj začenjam biti učenec. Nobena vidna in nevidna stvar naj si ne prizadeva zame, da bom tako dosegel Jezusa Kristusa! Naj pridejo nadme ogenj in križ in tolpe zveri, naj raztrosijo moje kosti, naj mi zdrobijo ude, naj mi zmeljejo celo telo, naj pridejo nadme zlobne hudičeve kazni – samo da dosežem Jezusa Kristusa …

Njega iščem, ki je za nas umrl, Njega hočem, ki je za nas vstal. Toda čaka me rojstvo … Kdor ima Njega v sebi, mora doumeti, kaj hočem, in imeti sočutje z menoj, saj ve, kaj me teži.«


14 komentarjev:

  1. O, tolažba!

    "Kakor hrepeni jelen
    po potokih voda,
    tako hrepeni moja duša
    po tebi, o Bog."

    Težko je s tem hrepenenjem živet v svetu, ki ga ne razume. In radost, ki se poraja v srcu, je prevelika, da bi jo ohranila zase! Kako dobro je slišat nekoga, ki ve, kaj se dogaja. Vliva pogum. In osvetljuje pasti zapletanja.

    Veliko je vprašanj. Jih še ne znam prav ubesedit. Pred dilemo me postavlja ta notranja želja / potreba, da bi se pred svetom umaknila, potreba po samoti, stiku z Gospodom, in po drugi strani nujnost bivanja tukaj, med ljudmi, biti živ, dejaven.
    Se vrnem kasneje... Lep dan!

    OdgovoriIzbriši
  2. Poskušaj izoblikovati glavni problem, ga artikulirati. Sicer pa si ga že sama povedala in danes sem ga videl: prisiljena si ostajati v nekih odnosih zaradi preživetja. Tu sta dve možnosti: ali je to resnična odvisnost, katero sem omenjal v primeru invalida, morda je kdo odvisen od tebe, ipd. V tem primeru moraš ostati in opravljati stvari kot doslej, v srcu pa izvajati 'takijo', 'hone'. In čakati, da pridejo nove okoliščine. Tu, kjer si zdaj, je zeloo težko obuditi zaspano Ljubezen do Gospoda. A hrepenenje, kot temu praviš, je že Gospod.

    Druga možnost pa je strah. Biti 'ledik in fraj', imeti nekaj svojega, a imeti strah pred prihodnostjo - nezaupanje v Gospodovo popolno vodstvo tistih, ki se Mu popolnoma predajo. To pa pač niso 2x2 ribiški sinovi, ki so v hipu zapustili starše in družino in odšli za Njim.

    Vsekakor mora človek za vsak nov korak biti pogumen v srcu in zaupati v prihodnost, četudi je nekaj strahu zraven. Če situacija ni taka, je daleč najbolje ostati, najti eno metlo in pometati cerkev in dvorišče naprej. Kajti:

    Ljubeče služenje Gospodu ni in ne more biti moteno od kakršnihkoli okoliščin. Ker materialni svet ne more vplivati na duhovnega. Za začetnika pa je to seveda drugače:

    DUHOVNI SAMOMOR DELA, KDOR PRIJATELJUJE S POSVETNIMI UŽIVAČI. Morda misli, da je kot kak svetnik, a v resnici je to le njegova svetna osebna potreba po takšni družbi. Slišal sem za stare starše, ki so poslali sla po otočka, ki sta prihajala od svete maše. Ta sel jima je naročil, naj takoj prideta v gostilno, da bo veselo in bosta igrala na avtomate. Zjokal sem se. Spraševal: "Ljudje ne verjamejo v Tvojo kazen, še posmehujejo se!"

    "Ne skrbi: otroci bodo gledali sadove tega zla, in se učili."

    Mučen je ta uk, za ves svet, a nede? V takem uku se Ljubezen ne more razviti. Zato so se modri umikali, a ko se umakneš, te mora tam Nekdo čakati.

    Počasi, a nenehno. Lepo pozdravljena!

    PS: povedala si še nekaj, česar skorajda nihče ne ve in zaradi česar so celo svetniki, kot je bila sv. Favstina, zalo trpeli: vsaj ENO pravo osebo moramo imeti, da se ustvari Božji trikotnik in je Ljubezen res žareča v srcih. Vidim, da te Gospod vodi osebno. Aleluja!

    Za navdih: Sv. Janez od Križa, Pesem duše, prva kitica. Govori o duši, ki pozaspi svoje svetne čute in skrivaj odide poiskat svojega ljubega:

    Nekoč, v temni noči,
    v ljubezni hrepenenju vsa goreča,
    o neizmerna sreča!
    Odšla sem neopažena od doma
    ko že počivala je moja hiša speča.

    OdgovoriIzbriši
  3. Zgoraj pozabil napisati z veliko začetnico: Ljubega. Jezusa torej.

    lp

    OdgovoriIzbriši
  4. Zapustila sem svojo slepo svobodo in neodvisnost, spustila iz rok načrte in varnost. Zaupam v Gospoda. Moja hoja je še nerodna in tipajoča, a vesela. Dolgo sem iskala, a nazadnje sem bila najdena.

    "Tudi če bi hodil v temni dolini,
    ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:
    tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo."

    Veliko let sem tavala in iskala na napačnih krajih, a Gospod me je varoval. Takrat sem se umikala in poslušala tišino v hribih. Potem so tišino zamenjali jok in prepevanje otrok. Ne samo dnevi, tudi noči so bile oddane (otrokom, delu za službo, gospodinjskim opravilom, iskanju doma...) Toda Gospod me ljubi in me vodi k sebi.

    "na zelenih pašnikih mi daje ležišča.
    K vodam počitka me vodi;
    mojo dušo poživlja."

    Ničesar ni zahteval, samo vabil me je. V nekem trenutku sem sprejela njegov objem in mu prepustila krmilo. Po četrtem otroku sem ostala doma. Takrat je začelo odpadati listje. Toliko napuha se je nabralo in sebičnosti, da še vedno "pometam". Kot najbolje znam, mu izročam moža in otroke in mu prisluškujem. Danes je gora mojega umika noč. Tiha in mirna. Ko čez dan ni miru, se molitev in branje premakneta v noč. Včasih pa je molitev bdenje ob bolnem otroku in takrat sem pod križem.

    Hvala za pesem, ki je do sedaj nisem poznala in jo bom poiskala. Me veseli, da jo je napisal Sv. Janez od Križa. Bom morala še kaj o njem prebrati! Lahko noč!

    OdgovoriIzbriši
  5. Dobro jutro!

    Potrebno bo več časa. Potem boš razumela, kaj sem ti napisal: duše se vidijo, in vidi se, katera živi v črevesju, katera v želodcu, katera v srcu, katera v spoznanju sebe pred Bogom, katera v Resnici in katera pred Gospodovimi nogami.

    Tu govorimo o duhovni Ljubezni, ki potrebuje določeno okolje. Če Gospod ni nič zahteval od tebe, tudi nič ni pričakoval. Gospod od nas zahteva marsikaj in nenehno to ponavlja v evangelijih. Pravi, da kdor Ga Ljubi, se bo držal Njegove Besede. Ta beseda je zahteeeeevna. In mi jo tukaj razlagamo po Njegovo. Zato je religiozno življenje tako drugačno od Evangelijskih ukazov. Gospod daje ukaze, in kdor se jih drži, je rešen, ker Ga sreča in je Spremenjen. Vse nas odnaša deroča reka in le ukaz, ki ga poslušamo, nas reši. A danes še župnik ne sme nič ukazati, kaj šele škof, kaj šele papež, kaj šele Gospod.

    Če si res sprejela Njegov objem, si Odrešena. Tak objem je za večno. Tak objem 'sežge' ves napuh in sebičnost, razbije šipo in odpravi trdoto tam, kjer ni potrebna. Poskrbi tudi za zunanje, svetne okoliščine. Niti nismo še prišli do vsega tega, kaj Gospod stori za tistega, ki se popolnoma preda nenehni ljubeči misli Nanj.

    Objeti ne hrepeni več. Tebi je dano hrepenenje: Gospod je torej s teboj. Hrepenela boš v Cerkvi. Vzemi si vsaj sedem let časa, da se stvari poglobijo.

    Pa prav lep pozdrav in hvala ti! Čakal sem znamenje in prišlo je. Aleluja!

    OdgovoriIzbriši
  6. Aha, še tole bi povedal: kdor je z Gospodom, se usedeta skupaj in skleneta zavezo. To je 'nova Nova Zaveza'. To je kot osebna pogodba s Kristusom. To je pogodba sreče in seveda križa. Je specifično delo za Gospoda, On pa obljubi svoj delež. Ko se to delo začne, prihajajo rezultati tudi v posvetnem svetu. Mislil sem o tem napisati en blog, o osebni Zavezi, a zdaj ni več časa. Lp

    OdgovoriIzbriši
  7. Besede lahko razumemo zelo različno. Praviš, da če Gospod ni nič zahteval, ni nič pričakoval. Gospod zahteva marsikaj, vendar ne vedno s silo in pusti nam tudi izbiro. Nagovarja me Pismo Galačanom, ko govori o svobodi.

    "Zaradi tega, bratje, nismo otroci dekle, temveč svobodne."

    Ali lahko od koga zahtevamo, da nas ljubi, pod prisilo?!
    Kristus nas je osvobodil za svobodo. Le tako ga lahko ljubimo. Zaradi ljubezni se držimo Njegovih zapovedi in sledimo njegovi Besedi. Kjer je ljubezen, ni težko. Kjer je težko, tam je potrebno še več ljubezni. Ovira nas suženjstvo grehu. Takrat nismo svobodni, ni ljubezni. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.

    Jezus se je rodil v družino, ki se je soočala s precej konkretnimi nalogami; živel je ob delu in s preprostimi ljudmi okoli sebe. Ob svojem času je ene poklical v tako službo, druge v drugačno. Vsak pa se je lahko odzval ali vztrajal pri svojem. Danes ni nič drugače. Tako danes kot takrat, so imeli veliko vprašanj in on jim je rad odgovarjal, ko so bila vprašanja iskrena.

    "Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal."

    To sem zapisala zato, ker sem dobila občutek, da imaš nek prezir do družin. Gotovo se motim, zato se ti opravičujem. Družine vidim kot majhne delavnice, v katerih se učimo ljubiti. Če je Gospod z nami.

    Jona, kako naj si vzamem sedem let časa, če sem ves čas izročila Njemu. Vem, da je z mano; takrat, ko se radostim in takrat, ko hrepenim. Tudi takrat, ko Ga ne slišim, me ljubeče pričakuje. Njegova ljubezen me spreminja in me usposablja. Sem v Njegovih rokah.

    To, s čimer se vsak dan srečujem je, kako biti v svetu a ne od sveta. Ne gre za odgovor, ampak za način življenja, vsak dan, vsako uro. Biti z Njim v moli in delaj.
    Hvala, Jona, tvoji zapisi me prebujajo in me nagovarjajo. Lep dan!

    OdgovoriIzbriši
  8. Zakaj pišeš stvari, za katere se potem moraš opravičevati? Tudi vedno veliko vprašanj obljubljaš, pa ni nobenega odločilnega, da bi ga zaznal. Kako naj torej Jezus rad odgovarja??

    Poglej, zadrži se in očuvaj to, kar si dobila. Gre se namreč za nesporazum, za rešitev katerega je potreben čas. Jona je tu naredil predpripravo za nekaj, česar dandanes nihče več ne razume, a bo Gospod vrnil tistim, ki Ga ljubijo. Pravzaprav smo tu naredili le najosnovnejši uvod. Tudi slutiš še ne, kaj je v nadaljevanju, zato nehote padaš v to kategorijo:

    Kristjanov, katerih Sveti Duh na ulicah ne more ozdraviti, kot poročajo Krstnikovi in Torbenovi nasledniki. Z lahkoto ozdravijo muslimane in totalne ateiste, skeptike in cinike. Ne pa mnogih kristjanov. Kajti ti se delijo na dva razreda še neodrešenih: takšne, kot je to opisala zase 'Babica', ki iščejo, imajo vero, a kličejo v obupu; ter takšne, ki imajo vero, a so neodrešeni, dajejo pa vedeti, da so odrešeni. S tem se zaščitijo pred duhovnim vodstvom. Ti so težko ozdravljivi, ker imajo nekega drugega duha. Po navadi, domala 100%, vsi recitirajo ISTI psalm: "Gospod je moj pastir in nič mi ne manjka." A jim manjka še veliko, to jim pokaže čas, nihče drug jim ne more. Ne vedo, da Gospod v neki fazi najmočneje deluje samo po duhovnem vodniku, da je le od njega v tej predzadnji fazi VSE odvisno, in da če je ta zadovoljen, je tudi Gospod. Zato se je treba naučiti ljubiti duhovne vodnike, da se lahko naučimo ljubiti Gospoda, Kristusa. Tu je krščanstvo, zaradi napuha, v knock-out-u. Je v duhovnem krču.

    Tretji pa so tisti, ki so SPREJELI. So v okoliščinah, da jim je bilo to lahko dano. Ti nenadoma začutijo veselje in veliko moči, ta pa prihaja, ker so se nehali ukvarjati sami s seboj, ter raje razvili Ljubezen, ki ni od tega sveta. Pripravljeni so TAKOJ oditi za Jezusom. Ti potrebujejo samo veliko Gospodovega imena in Učenje Ljubezni z Gospodom, in spregovorili bodo svetu. Na koncu koncev nas Gospod prav zato 'redi': da bo naše delo Zanj prineslo plodove svetosti.

    Ta blog je bil predviden za 33. zapisov. Zato bo naslednji zadnji, odtlej pa bo, kot je Jona obljubil. Kakšna dobra vprašanja bi morda storila, da bi se blog še malo podaljšal, a če so duše zaspane, ali pa že rešene, ni kaj odgovarjati.

    Bog s teboj.

    PS: Svobodni? Svoboda je le ena: biti prostovoljni najnižji sluga Gospodu, oziroma Njegovega služabnika služabnika služabnika slugi. To je Ljubezen in to je Svoboda. To je Sreča in to je Mir. Vse ostalo je le bežen blisk.

    OdgovoriIzbriši
  9. Joj Jona, kje in kako pa dobiti duhovnega voditelja ???
    Ti si meni postal nekak duhovni voditelj, če boš pa sedaj zaključil ta blog se bojim, da se bo moja preobrazba končala.
    Pozdrav.

    OdgovoriIzbriši
  10. Ne bo se končala, ampak bo vzplamtela. Ne skrbi, zaupaj Gospodu - pri srcu si Mu. Vse ti bo dano, le sprejeti je treba in storiti svoj delež. Ti le za zdravje poskrbi, da bo dovolj časa za kaljenje semena. Se slišiva. Lep pozdrav.

    OdgovoriIzbriši
  11. Hvaljen Jezus !
    Zopet se bom ponavljal, ker nimam s kom drugim deliti…………moram pa. V svojem štorastem izražanju..

    Brez tretje osebe, tiste , ki je od Gospoda, težko spoznaš Njegovo Milost. Sam lahko prebereš milijon Svetih knjig, vendar če ti nekdo ne odpre Vpogleda, lahko tavaš v nekem polmraku še kar nekaj let ali pa za vedno. Res je , jih skoraj ni, ki bi z Gospodom v srcu govorili Njegovo veličino.
    Jona, tudi če prenehaš z pisanjem bloga, je takšna Božja volja. Gospod preko tebe objema naše grešne duše
    in nas vabi k Sebi. Tukaj so moji bratje in sestre ! Hudo mi je, do solz, za vse tiste, ki vedo, ampak ne čutijo, nimajo prave iskre… Kako takim pomagati ?

    Primer:
    - prijatelj pije. Ko sem mu omenil, ali pozna Boga, je kislo odvrnil, da enostavno Vanj ne veruje. Kot razumem, Ga priznava, verjame Mu pa ne. Poskusil je že z vsem: psihiater, tableti, bolnica,…..pa 3 šolarje ima doma ….
    -Drugi je že živel nekako po zapovedih, pa je klonil in naredil polno groznih neumnosti. Nekako sem naletel nanj in z težko muko, z jokom, jaz mali, ki ne znam in ne vem nič, prosim Gospoda, naj mu pošlje Svetega Duha in mu pozornost pritegne Nase. Vem pa, da JE ! Je že bolje, se vrača k Njemu, je borec. Hvala ti, Dobri Jezus !!
    - Tretji, spet kršansko vzgojen, nedeljski vernik, živi '' tako kot drugi'' in noče dodajati več nič. Bi, pa bi ga to '' preveč koštalo.''

    Salamenski ego v vseh primerih, sam sem bil pa še hujši…..Samospoznavanje, samotolažba, samozaupanje, samoiniciativa, samoozdravljenje, …..hm.

    Koliko neumnosti ljudje počnejo le zato, ker se ne odprejo Svetemu Duhu, ne znajo samo malo potrpeti in v sebi zbuditi grozovitega borca, zagovornika odmika, z odrekanjem materialnim dobrinam, …..kot kaže , bodo vsi pomrli bogati in z čisto vestjo. Do takrat pa iskali tolažbe okoli po celem svetu.

    '' Na novo sem se rodil !! '', kdo vzklikne in krene direkt v gostilno in časti klobaso pa liter vina, ker mu ni tisti dan padlo drevo na glavo. Ubogi zavedeni, ko bi vedeli, kaj se RES pravi na novo roditi, v Svetem Duhu !

    Enostavno, kot sem že napisal, sem sprejel. Žareč sem v glavo, razganja me od Čutenja, ne čutim lakote, najbolj varnega se počutim, ko v odmiku molim Sveto ime. Dobri Bog, odpri ljudem srca, naj Te vzljubijo. In naenkrat je vse logično, otroško enostavno.

    Ps. danes sem se peljal mimo šolarjev, starih okoli 8-9 let, kakšnih 100 jih je bilo na nekem pohodu. Ne znam opisati, vendar pa, nad njimi je kar lebdel ''lahek'' zrak, nezasičen, iskren, brezgrešni smeh, sproščeno, spontano skakanje, brez dušnega dolga, ….. Prosim Te, čuvaj njihova nedolžna srca, Dobri Oče, hude preizkušnje jih čakajo.
    Mir vsem .

    OdgovoriIzbriši
  12. Aleluja prijatelj! Si v fazi prerojenja, zato so simptomi tako močni. Potem se stvar malo umiti in postane konstanta. To je skrajno redko, a to je pravzaprav edino, kar Gospoda in Njegove resnično zanima.

    Napisal si ključne stvari. Neverjetno! Prvo, da brez tretje osebe, ki je resnična, NI POTI. To je ključ vseh ključev. Tudi če pogledaš kakšnega našega svetega, recimo Barago, tudi on je imel takega vodnika. In je bil prijatelj Slomška, še enega Božjega. Tudi mnogi svetniki so poznali ali častili predhodne svetnike in postali sveti. Npr. sv. Favstina ali pa sv. Janez Pavel II. Ni druge poti, ni druge poti, ni druge poti.

    Materialni nivo zahteva predpise, omejitve in zahteve, na duhovnem nivoju pa je potrebno imeti Znanje, transcendentno Znanje, ki je višje od religioznega obredja. Čeprav teh stvari seveda ne zavržeš, obstaja še en drug svet, to je svet razvoja Ljubezni z Gospodom in ljubečega služenja Gospodu. O tem nihče več sploh ne sanja. V ta svet nima pristopa noben filozof, teološki teoretik ali kdorkoli, ki ni pozabil nase in se zaljubil - v Kristusa. Ter krenil, da Mu služi, ne glede na vse. Ne le na zunaj, ampak predvsem v hone, svojih kosteh. Juhuhu!

    Druga točka, ki si jo napisal, je tudi meni nedoumljiva: uporabil si besedi, ki ju imam le sam zase, ali komu redkemu povem, v čem je point: biti 'grozoviti borec' (seveda ne z drugimi). Ti pa si ... to je Gospod. Ni sam Sveti Duh, vsi Trije so! Nisi samo tolažen, si vzgajan.

    Vse ti je logično - takoj razumeš Božjo Besedo - Gospod s svojim prihodom daruje tudi transcendentni razum. Prijatelj, to je tako redko, da se je zgodilo ... Noben šolan teoretik Pisma ni nikoli dosegel nepismene Bernardke. Tisoče let nekateri čakajo, a če ne dočakajo pravega in nimajo ušes, ne gre ...

    In naj vedo vsi, ki tole berejo: karkoli misliš da se dogaja in da si morda dobil, če ob tem nisi postal totalna nula pred Svetim, če se ne zarivaš v zemljo pred Njim od nizkotnosti, potem je vse skupaj samo utvara. Napuh. Ki bo kmalu želel tekmovati s svetimi.

    In karkoli verskega spoznavaš in gruntaš, delaš in najdevaš - če v tem ni Gospoda Kristusa kot Osebe, je vse skupaj samo senca oziroma zven materialnih stanj duha. Nič torej.

    Povej, prijatelj; če želiš da pišem - kaj želiš, da pišem? Nekaj časa lahko izprosim, a le do točno določenega časa, ki pride. Po tistem, bom tebi in Babici nekaj dal, kar sem prejel. No, dobili bodo vsi, ki jim bo dano, a ne želim da 'lutata'. Želiš, da napišem 'kako takim pomagati'? Daj mi kako drobtinico.

    Aleluja! Pazi, da ne pregoriš! Počivaj, jej ... Brez reda bo sicer tole en hiter odhod Domov. Kar ni nič slabega, odlično je, a ta čas takoo manjka tistih, ki so Videli, da se to ne sme zgoditi. Lep pozdrav.

    OdgovoriIzbriši
  13. Jezus, hvala ti !

    Resnično, nikakor nisem pričakoval tega stanja, niti želel, če pošteno povem. Enostavno se je zgodilo, res pa je, da je treba za to nekaj narediti in delati. Biti aktiven, nedeljska maša je le eden od segmentov. In imeti odprto rano, iz katere črpaš. Prelepo, da sploh dobiš možnost. Meja med jokom in smehom…..
    Jona, ne vem, kako naj odgovorim na vprašanje, o čem naj pišeš ? Zato, ker take prilike nimaš mogoče niti enkrat v življenju, da ti nekdo reče: Povej, o čem naj pišem ! Zate. Po želji. Izbiraj. Hitro izlušči najpomembnejše vprašanje tvojega življenja, kaj te najbolj muči !!
    Bom iskren: nikakor, nikoli in sploh ne pomislim, da bi se kdaj poskusil enačiti z Svetimi, ker sem res premali in nevedni, nikoli ne morem doseči Njih niti nimam te želje, ker se bojim na kaj takega sploh pomisliti, iz spoštovanja do Velikih, Božjih.
    Jona, prosim, če je še taka Božja volja, napiši o aktivnem služenju Sveti Trojici. Mene so začeli pritegovati ljudje brez Pravega Boga v sebi, ki se tega sploh ne zavedajo, pa jim ne znam pomagati, jim predstviti Odrešenika . Nikakor se nočem primerjati z čudovitim Torbenom in podobnimi, če pa je taka Božja volja, sprejmem vse, bojim se le, da ne bi od kje prilomastil stari napuh in vse pokvaril. Nisem ne pisatelj ne govorec niti izobraženec, ne vem, kaj naj bi Bog z mano.
    Takrat bi potreboval tretjo osebo, bolj kot kdajkoli. Sam s tako odgovornostjo ? Ni šans. Nisem Bog. Ogromno nevarnosti preti že s samo pojavitvijo, kaj šele, da si aktiven.
    Da se mi zgodi, da po Božji Milosti izvem, kaj je moja naloga v aktivnem služenju le Njemu,…..ne smem niti pomisliti. Ogromna sreča in ogromna odgovornost. In še večja nevednost.

    Res me je malo pobralo, hvala za opozorilo. Bom se potrudil in pazil tudi na telo. Hvala , ljubi Jezus, za tale blog.

    OdgovoriIzbriši
  14. Sredi dela mi je reklo: odgovoril je! Malo sem se bal, da ne bi, ker potem bi zanesljivo padel. Kajti, ko se človek končno rodi, ravno od takrat naprej potrebuje večiiiiko duhovnega vodstva in ponižnosti da posluša, sprejme. Enako kot novorojenček.

    Ves tvoj zapis je poezija. Nenadoma si učen in znaš govoriti in pisati. A zelo sem se bal preko te noči, da te ugrabi hudi verski duh in iz kapljice Milosti, ki te je zadela, naredi gnojišče. To se dogaja nenehoma in zato nas Tisti, ki nas privzdigne, tudi nazaj dol položi. Da se to ne zgodi, je od TU naprej potreben specialen uk. Kajti tisoče pasti je tod razpostavil hudi, in sveti Antom je jokal, ko jih je videl: "Le kdo jim bo sploh ušel????", a mu Glas odgovori: "PONIŽNOST!" Ponižnost pomeni sprejeti nadaljnji uk. Uk traja večno, vse do Gospodovih stopal.

    Zakaj malo sondiram, kaj bi vi želeli da pišem? Zato ker je vsepolno vseznalcev, ki vse vedo, v resnici pa le malo Jone študirajo, malo iz Pisma pokradejo in potem žele pokazati, da so odrešeni. Kaj vse hudič dela iz pol-vernih, ki so sicer že Gospoda začutili!! No, vprašam zato, da vidim, če kdo vidi IZZA dneva Novega rojstva, če kdo vidi v prihodnji čas, v Načrt ... In potem se izkaže, da nihče. Razen tebe, prijatelj. Napisal si:

    "Jona, prosim, če je še taka Božja volja, napiši o aktivnem služenju Sveti Trojici."

    kako mi je odleglo! Bal sem se zate, da ne zabluziš od pijanosti iz Milosti. Katera je ta krščanska skrajna zabluzenost? Ko dobi svoj 'kos mesa', pozabi na dobrotnika, ki ga je dal (= neha poslušati) in pozabi na Dobrega, ki ga je poslal dobrotniku. To je prva smrtna past. Druga je, da odhiti reševati svet, kar se je dalo zaznati iz tvojega zapisa včeraj, 'mačeha materialnost' ga zavede k temu, da pozabi na PRVO Zapoved vseh zapovedi. Zato tudi potencialni svetniki padejo in začno graditi - bolnišnice. Posledica je padec v materine okoliščine in veliko trpljenje. To se je dogajalo kasneje sveti Materi Terezi in še mnogim. Neka sila stori, da dajo Drugo zapoved na prvo mesto. Itd. Bom vse to malo obširneje opisal v naslednjem blogu.

    Ne veš, kaj želi Bog s teboj? Še prav posebno imajo s tem problem kristjani in še najbolj katoliki, če so napuhnjeni. Ves svet pa že od kamene dobe naprej ve, kakšno življenje imeti, potem, ko te je nekdo rešil. Seveda rešuje Bog, a tudi za gasilca, ki nas je rešil, moramo odtlej vedno pri Gospodu prositi, ter mu pomagati, če pride sam v težave. Rečeno je bilo, že z začetkom sveta: daruj življenje tistemu, ki te je rešil. Mar ni tako storil tisti, ki ga je Abraham odkupil? Zato, če te je eden od Jon ven potegnil, je to tvoje služenje Gospodu odtlej. Če je tisti Jona hrano delil, nekaj podobnega delaj tudi ti. Če je tisti Jona bitke bil, bodi oproda. In če je Besedo glasil, jo boš tudi ti. Tudi sam živim tako: tistemu, ki mi je dal, in je bil velik čez svet, služim, tako, da sem mu vsak hip hvaležen in z vsem trudom nadaljujem njegovo delo v moji svoje drobtiničasti bedni obliki (in tudi sam nisem ničesar pričakoval niti želel, samo iskal sem Gospoda). Kdor pa je rešen ali Odrešen, potem pa pozabi na to in 'služi samo še Jezusu Kristusu': še preden petelin zapoje 30x, že služi hudiču.

    Dobro premisli. In daj nazaj tiste dve kile, ki si ju izgubil :). Prav bodo prišle. POSLUŠAJ, da ne izgubiš, kar si po veliki Jezusovi Milosti dobil. Aleluja prijatelj! Samo to je Gospod iskal in zato so bili blogi: da se kdo vrže v Novo življenje. A to ne pomeni ves srečen skočiti v bazen, v katerem je le pedenj vode.

    Hvala, Ljubi Gospod, in tebi. Daj si nek nick, lahko le črko, da ne boš anonimni.

    OdgovoriIzbriši

Komentiranje je zaključeno, blog ostaja iskalcem v študij in blagoslov.

Opomba: Komentarje lahko objavljajo le člani tega spletnega dnevnika.